Jesen 2013. Pričakovanje zime in prehoda v novo leto.
6. januar 2014 ~ predviden datum poroda.
Poigravanje z mislijo, katero leto bo izbrala za svoj prihod.
Radost in sanjarjenje.
26. teden nosečnosti. ŠOK.
Nepredstavljiva novica, ki je za zmeraj spremenila naš svet. Našo družino.
Globoko zaznamovala vsakega izmed nas.
Strah. Zanikanje. Jeza. Nemoč. Zakaj? Solze in obup. Strto srce.
Pregledi, strokovnjaki. Upanje.
Malo detece v mojem trebuhu. Čudovita. Ljubljena.
Tako zaželena in pričakovana. A tako ranjena.
Odločitev. Krivda. Krik groze in večna dušna brazgotina.
30. teden nosečnosti.
Hladen ponedeljek, 21. oktober. SLOVO.
Jok. Najin, ne njen. Prišla je tiho, neslišno.
Rojstvo in smrt objeta v eno.
Kljub temu, da je um vedel, da ne bo zajokala, je moje telo drgetalo ob pričakovanju …
Vse v meni je kričalo. Do trenutka, ko sva jo stisnila v objem.
Takrat, takrat je skozi tišino spregovorila LJUBEZEN.
Bila je popolna. Naša. Tako zelo naša.
Temni laski, majhen, privihan nosek, tanke ustnice in moleč jeziček.
Zaprte oči. Speča. ALJA. Naša Alja.
Prazno naročje. Prazno srce. Prazen pogled. Hladna PRAZNINA.
Ob tem pa zavedanje ~ Evi morava povedati, da sestrico ima, a je ne bo nikoli zares spoznala.
Strto srce se razleti in ranjena duša ječi …
KAKO? Kako naj ji poveva?
Kako naj bova zanjo opora, ko še sama ne stojiva?
Kako naj ji razloživa, ko še sama ne razumeva?
Žalovanje ob neznosni bolečini. Solze. Solze. Otopelost. Zavedanje. Solze. Hrepenenje.
Bomo sploh kdaj spet živeli?
Danes nas je 6. Eva in Alja sta dobili še mavrična sestrico in bratca. Tinkaro in Nejca.
Alja živi z nami, čeprav je tam nekje, nad mavrico.
Vtisnjena v naša srca.
Za večno.
Nad mavrico
Je zgodba o izgubi, občutkih in čustvih, žalovanju, sprejemanju in povezanosti. Zgodba o ohranjanju spomina in večni ljubezni. Objame s priložnostjo za trenutke utehe.
Nad mavrico je prva slovenska slikanica, ki naslavlja temo izgube sorojenca v nosečnosti ali zgodaj po rojstvu. A ni »le« to, je mnogo več.
